Osnovni podatki o projektu

logotip MZ

Trajanje projekta: Januar 2017 – november 2019
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS
Uradni naziv programa: Preventivni program Društva za srce na področju prehrane in telesne dejavnosti

Redna telesna dejavnost je med najpomembnejšimi dejavniki na poti do telesnega in duševnega zdravja. Predstavlja vsako obliko gibanja, ki pospeši srčni utrip in ne zgolj sistematično ukvarjanje s samostojno ali skupinsko vadbo v telovadnici. Vključuje širok razpon organiziranih in neorganiziranih dejavnosti, kot so:

  • vsakodnevne dejavnosti: na primer hoja ali kolesarjenje v šolo ali trgovine, gospodinjska opravila, vrtnarjenje ali opravljanje drugih del pri katerih se gibljemo
  • rekreativne telesne dejavnosti: na primer ples, aktivna otroška igra ter rekreativno kolesarjenje ali hoja
  • šport in fitnes: na primer tekmovalni športi, kot so nogomet, plavanje, tenis, ter skupinske vadbe.

Otroci in mladostniki v starosti med 5 in 18 let razvijejo vedenjske vzorce, ki imajo pomembne kratkoročne in dolgoročne posledice za njihovo zdravje in dobro počutje. Ključna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so: 1) Otroci in mladostniki v starosti med 5 in 17 let bi se morali vsak dan najmanj 60 minut ukvarjati s srednje do visoko intenzivno telesno dejavnostjo; 2) Več kot 60-minutna tovrstna telesna dejavnost na dan prinaša dodatne koristi za zdravje in 3) Prevladujoči del dnevne telesne dejavnosti bi moral biti aeroben. Najmanj trikrat na teden bi bilo treba vključiti visoko intenzivno vadbo, tudi za krepitev mišic in kosti.

Ali je slovenska mladina dovolj telesno dejavna? Rezultati so različni. Kar 10–80 % otrok ne dosega priporočljivega obsega zdravju koristne telesne dejavnosti, stopnja telesne dejavnosti pa s starostjo mladih pada, zlasti pri dekletih. Dekleta so značilno manj telesno aktivna od fantov. Slovenska mladina torej ni dovolj telesno dejavna in ima slabe prehranjevalne navade: priporočljiv obseg telesne dejavnosti je leta 2009 v Sloveniji doseglo 31 % 11-letnih fantov; 25 % 13-letnikov in 20 % 15-letnikov; 20 % 11-letnic, 15 % 13-letnic in le vsaka deseta 15-letnica.

Slovenska mladina in odrasli imajo slabe prehranske navade. Največ nezdravih prehranjevalnih navad je zaslediti pri mladih ljudeh, aktivni delovni populaciji, nižje izobraženih in ljudeh s slabšim ekonomskim položajem. Zaradi neprimernih prehranjevalnih navad pa so še bolj ogroženi  otroci, katerih organizem se šele razvija. S takšnim načinom prehranjevanja se otroci že zelo zgodaj izpostavljajo stalnim povišanim količinam maščob, sladkorja, soli in umetnih dodatkov v telesu, kar lahko vpliva na zgodnejši nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Slabe prehranjevalne navade se odražajo v neprimerni razporeditvi obrokov preko dneva, izpuščanju zajtrka, v neustrezni izbiri živil v naših obrokih ter v prekomernem uživanju škodljivih maščob, sladkorja in soli. Nagnjeni smo tudi k hitremu prehranjevanju, ki praviloma predstavlja hrano nižje hranilne in visoke energijske vrednosti ter veliko dodanih aditivov. Poročilo OECD iz leta 2013 mlade v Sloveniji izmed 40 držav uvršča na 4. mesto (OECD, 2013), torej med narode z najslabšo prehranjenostjo mlade generacije. Prekomerno težkih 6-19 let starih deklic je 22,8% in dečkov 27,2%, debelih pa 5,6% deklic in 7,3% dečkov, pri čemer trend vztrajno narašča.

Vzrok lahko iščemo tudi v pretirano sedečem načinu življenja. V Sloveniji otroci 4. razreda v šoli sedijo povprečno 5 ur na dan, učenci 7. razreda pa 6 ur. Če dodamo še sedenje med učenjem doma, ugotovimo, da desetletniki presedijo skupaj 9,14 ure na dan, 14-letniki pa že 10,72 ure (Strel, Završnik, Pišot, Zurc in Kropej, 2005).

S projektom »Z gibanjem in prehrano do zdravja« bomo povečali dostop do strokovnih in preverjenih informacij, prispevali k povečanju ponudbe zdravju koristnih in prehransko ustreznejših živil ter k izboljšanju prehranjevalnih navad mladostnikov. Osveščali bomo različne populacije o zdravem prehranjevanju in prispevali k zmanjšanju deleža prebivalcev, ki so telesno nedejavni. V okviru projekta bo društvo izvedlo številne aktivnosti, s katerimi želimo osveščati javnost o pomembnosti zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti: izdali bomo brošure in zgibanke ter pripravili video; organizirali razne dogodke, kot so novinarske konference, okrogle mize in strokovna srečanja. V okviru projekta bomo redno vzdrževali in organizirali vodene pohode po Srčnih poteh, na katerih se bodo izvajale tudi brezplačne meritve (meritve ITM, obseg pasu, sladkor in HOL v krvi, krvni tlak). Ker želimo povečati dostop prebivalcev do kakovostnih nasvetov, bomo vložili trudi tudi v usposabljanja izvajalcev preventivnih meritev. Ne smemo in ne bomo pozabili tudi na naše najmlajše: kot vsi vemo: bolj zdrav življenjski slog v mladosti, več zdravja v starosti. Na osnovnih in srednjih šolah bomo zato izvajali delavnice o pomenu zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti. Seveda bodo k udeležbi vabljeni tudi učitelji in starši otrok.

Da boste na tekočem z aktivnostmi na področju telesne aktivnosti in zdrave prehrane, vas vabimo, da se naročite na naše e-novice in nas spremljate na spletni in Facebook strani.

Brošura Od mladih nog z gibanjem do zdravja (pdf)

Plakat Vzemi si razgiban odmor (pdf)

Brošura Srček Bimbam (pdf)

 

Vabljeni tudi k spremljanju spletne strani DOBER TEK SLovenija, kamor je Ministrstvo za zdravje združilo vse aktivnosti številnih nevladnih in vladnih organizacij, posameznikov in podjetij, ki skupaj z Ministrstvom udejanjamo obsežen Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti 2015 – 2025 (v program je vključeno tudi naše društvo prav s tem projektom).

 

Več informacij o projektu:

mag. Nataša Jan, direktorica društva in vodja projekta
telefon: 01/234 75 51
e-pošta: [email protected]