Tveganja pri spletnih igrah na srečo

Piše: Marjan Ornik, Portal Mladi Hazarder: www.mladihazarder.si

Še pred 30 leti smo se Slovenci za igranje rulete morali voziti čez mejo k sosedom, danes pa lahko celoten kazino v obliki aplikacije na telefonu nosimo kar v žepu. Tehnološki napredek je omogočil razvoj povsem nove industrije s trgom, ki ga odlikuje nadpovprečna rast prodaje in dobičkov. Od leta 1994, ko sta se pojavila prva spletna stavnica in kazino, ta segment ponudbe iger na srečo ves čas raste z nadpovprečnimi letnimi stopnjami rasti. Na italijanskem trgu v zadnjih letih rast presega 30 %. V Veliki Britaniji, ki velja za največji trg iger na srečo v Evropi, znaša delež spletnih iger že visokih 35%. Hazardiranje se iz zemeljskih igralnic in stavnic vztrajno seli na splet.

Skladno z rastjo globalnega trga raste tudi število ponudnikov, ki zaradi narave svetovnega spleta s svojo ponudbo segajo na trge tujih držav, za katere pa nimajo ustreznih dovoljenj. Negativna plat neregulirane čezmejne ponudbe se v prizadetih državah odraža v odlivu denarja v tujino, izpadu dajatev v proračun ter v uvozu zasvojenosti in drugih težav, ki jih je mogoče neposredno povezati z igrami na srečo. Države se s tem pojavom spopadajo na različne načine, tudi z zatemnjevanjem spletnih strani nelegalnih ponudnikov in prepovedjo plačilnega prometa, toda obstoječa ponudba je izjemno obsežna in se ves čas nadgrajuje z novimi ponudniki, tako da jo je praktično nemogoče nevtralizirati oz. preprečiti. Ker mnogi ponudniki delujejo iz davčnih oaz, so njihovi produkti za igralce zanimivejši od domače ponudbe, dobitki so lahko višji in zanje ni potrebno plačati nobenega davka.

V Sloveniji delujeta dve domači spletni igralnici ter po ena online stavnica in loterija. Vsa tuja razpoložljiva ponudba, ki doseže domače igralce, krši slovensko zakonodajo, saj ponudniki nimajo licenc za poslovanje na našem trgu.

Med tisočimi spletnimi platformami s hazardnimi igrami je le peščica takih, ki skrbi za svoje dobro ime, upošteva slovensko zakonodajo ter igralcem s slovenskimi IP-ji ne dovoli odprtja igralnega računa. Mednje sodijo nekatere globalne znamke, kot so Paddy Power, Ladbrokes in Betway, po drugi strani pa je račun brez težav možno odpreti pri tako slovitem ponudniku, kot je William Hill. Vse naštete stavnice prihajajo z urejenega trga, kot je Velika Britanija, ki pa ima v svoji regulativi zelo veliko pomanjkljivost. Po trenutnih pravilih ima koncesionar 72 ur časa, da preveri starost igralca, ki je odprl igralni račun. Otroci in mladostniki lahko torej kadarkoli odprejo račun, nanj naložijo denar in celih 72 ur hazardirajo po mili volji. V primerih, kot je William Hill, lahko to storijo tudi slovenski otroci in mladostniki.   

 

Povečana tveganja pri online igranju hazardnih iger

S prehodom s tradicionalnih zemeljskih na spletne oblike hazarda se močno poveča tveganje za razvoj problematičnega igranja in zasvojenosti. Deleži problematičnega igranja so med igralci na spletu opazno višji kot v populaciji offline igralcev. Igra je na spletu veliko hitrejša, igralci igrajo več različnih iger, igrajo pogosteje, bolj impulzivno, stavni vložki pa so višji. Dostopnost do spletnih igralnic je hipna, hazardiramo lahko od doma, anonimno, 24 ur na dan. Ob tem lahko hitro izgubimo občutek za porabljena čas in denar ter pretiravamo z vnosom alkohola, drog ali drugih substanc, ki nam zameglijo presojo. Vsa našteta tveganja so vezana na strukturne značilnosti spletnega načina hazardiranja.

Pomemben del tveganj se nanaša na nepoštene poslovne prakse nekaterih spletnih igralnic brez poslovnega ugleda, ki nočejo izplačati večjih dobitkov ali pa pod pretvezo globinskih preverjanj izvora položenih depozitov ter identitete in bonitete igralca visok dobitek igralca začasno zadržijo in tako onemogočijo premike denarja. Ta bi namreč lahko hitro romal h konkurenci, saj imajo igralci istočasno odprte račune pri različnih spletnih ponudnikih. Ključni namen takega zadrževanja izplačil je želja po recikliranju dobitkov oz. njihovi vrnitvi v sistem v obliki novih stav. Igralci s hazardersko motnjo se seveda težko uprejo napadom nenadne želje po hazardiranju. Napadi se lahko pojavijo tudi po nekajkrat na dan, zato se taktika zadrževanja izplačil »zaradi preverjanja« pogosto obrestuje.

Vse spletne platforme za hazardne igre namenjajo veliko sredstev oglaševanju in to doseže tudi ranljive družbene skupine, kot so otroci, mladostniki in nenazadnje tudi problematični igralci. Oglaševanje lahko negativno vpliva na napore tistih posameznikov, ki želijo nad svojim hazardiranjem vzpostaviti nadzor ali pa z njim v celoti prenehati. Vsako oglasno sporočilo, ki te posameznike doseže, lahko odigra vlogo sprožilca neustavljive želje po hazardu. Igralci poročajo, da jim njihove spletne igralnice pošiljajo oglasna sporočila tudi v času samoprepovedi v teh istih igralnicah. Abstinenti, ki se znajdejo na takšni preizkušnji, zelo pogosto ponovno zdrsnejo v stare vzorce vedenja.

Pozornost bi veljalo nameniti tudi široki dostopnosti brezplačnih kazino iger na srečo (play-for-free). Teh ni moč šteti za klasični hazard, saj ni izplačil v denarju, lahko pa odigrajo vlogo nekakšne valilnice novih igralcev in zato po mnenju mnogih predstavljajo »most« do igranja za pravi denar. Takšne igre so na voljo tudi otrokom na socialnih omrežjih, kot je Facebook. Iz raziskav izhaja, da več kot polovica vseh razpoložljivih iger na Facebooku vsebuje elemente hazardnih iger in da za temi igrami večinoma stoji industrija iger na srečo.

 

V pričujočem zapisu se izmenjaje pojavljajta izraza igrati na srečo in hazardirati. Za angleški glagol »to gamble« se kot najnatančnejši prevod v slovenski jezik nakazuje izraz hazardirati.

Si v skrbeh, ker prepogosto igraš športne stave ali druge igre na srečo? Z igranjem ne moreš prenehati? Si si nabral dolgove? Obišči spletno stran www.mladihazarder.si, kjer najdeš številne informacije na to temo. Izpolniš lahko tudi anonimni spletni test, ki ti bo pomagal pri vrednotenju lastnega igranja na srečo.

Zapis je nastal v okviru projekta »Ne zakockaj svoje prihodnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

logotip MZ