Poročilo o delavnici »Kako bo delo nevladnih organizacij z mediji uspešno?«

06F09D2C-77DA-11E1-A405-4FAE65B94067

V sredo, 25. januarja smo ob 16.30 uri organizirali delavnico »Kako bo delo nevladnih organizacij z mediji uspešno?«. Delavnica je potekala v Avditoriju centra Evropa, Dalmatinova 4, v Ljubljani, v izvedbi Mateje Grošelj, univ. dipl. novinarke, dobitnice nagrade Evropske unije za prispevke v zdravstvu v letu 2011, ki je namenjen izboljšanju ozaveščenosti o zdravstvenih vprašanjih.

Prijavljene smo povabili, da so nam nekaj dni pred delavnico posredovali svoja vsebinska pričakovanja ter morebitne težave in vprašanja s katerimi se soočajo pri sodelovanju z mediji, organizaciji novinarskih konferenc, pisanju objav za v medije. Tudi tokrat se je to izkazalo za zelo dobro potezo, saj so se odlično pripravili na delavnico in  izrazili svoje želje ter se vključili v poseben način predaje znanja izvajalke delavnice.

Delavnice se je udeležilo 24 predstavnikov iz 20 nevladnih organizacij.

Vsebina delavnice je bila prilagojena nevladnim organizacijam. V uvodu smo se pogovorili o tem kdaj  in zakaj nevladne organizacije s področja zdravstva potrebujejo novinarje. Predavateljica nam je predstavila pomen informacij na praktičnih primerih s področja zdravstva. Podala nam je razliko med dobro in slabo sestavljenim sporočilom za javnost. Natančno nam je pojasnila kaj je zaželjeno in kaj ne. Informacije, ki nekaj pomenijo nam NVO, bodo koristne ne samo našim članom ampak tudi širši javnosti. Nobena informacija ni objektivna, ko jo objavimo postane subjektivna. Kako novinarje seznanimo z informacijo? Pomembna je uporabnost, koristnost in poučnost. Vprašamo se, kaj bralec pričakuje? Informacije posredujemo novinarjem tudi s sklicem novinarske konference, kar je razširjena in uporabna metoda. Novinarske konference so lahko v obliki predavanj, govorov, zajtrkov, debat.

Mesto sklica novinarske konference je odvisno od mesta sedeža nevladne organizacije in primernosti njenega prostora, drugače jo organiziramo drugje. Dobro je, da imamo konferenco v središču mesta, oziroma lahko in hitro dostopne lokacije, po možnosti s parkirnim prostorom. Mesto novinarske konference mora biti jasno označeno. Datum novinarske konference načrtujmo za takrat, ko ni drugih pomembnih dnevnih dogajanj na npr. področju zdravstva. Naučili smo se tudi kako pripraviti vabilo.

Sestaviti moramo dobro sporočilo za javnost: Kaj, kdo, kje, kdaj, kako? Dobro je, da sta dva sogovornika, iz dveh plati zgodbe. Na pisnem gradivu napišimo tudi kje dobijo dodatne informacije (npr. pri katerem zdravniku na telefonski številki ali po e-mailu). Govorci naj predstavijo področje na kratko in jedernato, laikom razumljivo. Zagotoviti moramo primerno osvetlitev za morebitne snemalce.  Novinarske konference je dobro snemati, zvočni posnetki so zanimivi tudi za v sporočila za javnost – tudi novinarjem lahko pošljemo tonski zapis (radio), damo na spletno stran. Lista prisotnih je uporabna, naj zapišejo GSM, e-naslove in s tem dobimo adresar novinarjev s področja zdravstva ter si olajšamo stik v prihodnje. Po tej listi lahko sledimo tudi objavam v medijih, ki so bili prisotni.

Novinarjem dajmo čimveč gradiva – z informacijami na papirju je torej obratno kot z govori na konferenci. Govorci naj ne berejo tega gradiva. PP predstavitev opremljena na prvi strani z avtorjem, ustanovo, datumom, e-naslovom.

Informacije z dodanimi slikami, tonskimi zapisi objaviti na spletni strani, ki naj bo dobro narejena, pregledna. Dodali naj bi še slike predsednika društva, direktorja, sodelavcev na različnih področjih, kar novinarji nujno potrebujejo  za objavo k članku.

Odzivati se moramo na aktualne teme s področja zdravstva.

Dobro je, da imajo novinarji telefonsko številko e-naslov npr. zdravnika ali predsednika društva, da ga lahko kadarkoli pokličejo glede aktualnih tem. Ta naj se bo pripravljen pogovarjati, naj bo vedno na razpolago.

V primeru novinarjevega nekorektnega poročanja, ga lahko pokličemo, saj nam za zavajajočo novico, ki jo je objavil pripada enako velik prostor v mediju, kot je bil v prvem prispevku. Reklamacije so tudi v obliki popravkov in pojasnil.

Tudi tokrat smo si sodelujoči izmenjali svoje e-naslove in si obljubili pomoč ter sodelovanje tudi v prihodnje pri programih, ki jih izvajamo in pri katerih bi lahko združili moči ter tako prispevali k uspešnejšemu delovanju nevladnih organizacij na področju zdravja.

 

Nataša Jan, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

 

C345CAD8-77DA-11E1-B99B-4FAE65B94067