Opica Nana na stenah Pediatrične klinike

Piše: Doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med.

Že v 19. stoletju, leta 1859, je Florence Nightingale, ustanoviteljica zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, v svojih zapiskih o bolnišničnem okolju, ki pripomore k zmanjšanju trpljenja in poveča zmožnost bolnika za ozdravitev, navedla topel, svetel in ne preglasen prostor s čistim zrakom. Kasneje so Pasteurjeva odkritja prinesla pomembno znanje o potrebnem nadzoru nad okužbami, razvijajoča znanost pa napredek medicinskih tehnologij.

Vpliv okolja na dojemanje bolnišničnega okolja in okrevanje bolnikov

V 60. letih prejšnjega stoletja se je v arhitekturi razvila veja Evidence Base Design, ki proučuje vpliv bolnišničnega okolja na izid zdravljenja bolnikov, na operativno učinkovitost, produktivnost in utrujenost zaposlenih in na izboljšanje kakovosti in varnosti bolnikov. V letu 1984 je bila v reviji Science objavljena znana študija o manj zapletih, zmanjšani uporabi protibolečinskih zdravil in hitrejšem okrevanju kirurških bolnikov, ki so ležali v posteljah s pogledom skozi okno v naravo v primerjavi s tistimi s pogledom v steno. Pojavil se je izraz »Healing Enviroment«, zdravilno okolje. Sledile so številne študije, raziskave nevroznanosti, okoljske psihologije, psiho-nevro-imunologije in evolucijske biologije o vplivu bolnišničnega okolja na izhod zdravljenja.

Zdravilno okolje je opredeljeno kot tisto, ki ima negovalen in terapevtski učinek. Dokazano je, da dobro zasnovana bolnišnična okolja lahko zmanjšajo anksioznost in stres bolnikov, pospešijo okrevanje, skrajšajo hospitalizacijo, zmanjšajo uporabo zdravil, zmanjšajo bolečino in spodbujajo občutek dobrega počutja. Na organizacijski ravni takšna okolja lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov z izboljšanjem rezultatov zdravljenja bolnikov in izboljšanjem zadovoljstva in produktivnosti zaposlenega osebja.

Posebni zdravilni elementi so med drugimi vizualni dražljaji, kot so umetnine.

Različni avtorji so ugotovili, da abstraktno umetnost bolniki sprejemajo manj ugodno kot figurativno umetnost. Odrasli preiskovanci so najbolj ugodno odgovorili na umetniške upodobitve narave, otroci bolniki pa na pravljične likovne vsebine.

 

Kako otroci dojemajo bolnišnično okolje

Otroci se v bolnišnici ne počutijo dobro. Pogosto imajo občutja krivde, povezana z negativnimi reakcijami staršev ob pojavu njihove bolezni.  Že ob prihodu zaznajo poseben vonj, slišijo jok, občutijo neugodje svojih staršev; obkrožijo jih neznane osebe v belih in svetlo modrih oblačilih, ki jih glasno ogovarjajo in segajo po njih. Še pomembnejše kot strah pred nevarnostjo, so za otroke v bolnišnici namišljene bojazni, plod njihove fantazije, nemoči, da bi razumeli situacijo, nastalo ob njihovi bolezni.

Nedvomno ima hospitalizacija na otroka neugodne vplive, zato je pomembno, da jih prepoznamo in, kolikor je le mogoče, ublažimo. Kadar je hospitalizacija nujna, je potrebno ustvariti čim manj travmatične postopke v času otrokovega zdravljenja in vzpostaviti čim bolj humane pogoje bivanja v bolnišnici.

Leta 1988 je bil na Evropskem združenju za pravice otrok v bolnišnici (angl. European Association for Children in Hospital) sprejet dokument desetih načel, listina EACH. Gre za poziv tistim, ki skrbijo za bolne otroke, naj se seznanijo s pravicami otrok v bolnišnici in ravnajo v skladu z njimi.

Med ostalimi pravicami otrok so v 4. členu:

ublažitev telesnega in čustvenega pritiska, odpraviti ali omejiti okoliščine ali dejanja, ki jih otrok opiše kot stresna, prepoznati izražene ali neizražene strahove ali skrbi otroka in poskrbeti za ustrezno ravnanje, poskrbeti za mirne in ustrezno opremljene prostore in v 7. členu :

otroci imajo priložnost za igro, rekreacijo in izobraževanje v skladu s svojo starostjo in stanjem, njihovo okolje je zasnovano in opremljeno tako, da zadovoljuje njihove potrebe.

 

Pravljice bogatijo otrokovo življenje in ga obdajajo s čudežnostjo prav zato, ker se otrok natančno ne zaveda, s čim so ga očarale. Umetnost v pravljicah uporabimo torej v bolnišnici za sproščanje, za preusmeritev pozornosti, za pomirjanje, za razbremenitev stisk in strahov, za izboljšanje komunikacije, za lažje vzpostavljanje prvega stika, ustvarjanje ugodja in občutka varnosti, za lažje sprejemanje novega okolja, motivacijo in sodelovanje otroka pri pregledih, za boljši izhod zdravljenja.

 

Našo veliko željo, da bi s pravljično opremo na stenah Pediatrične klinike čim bolj humanizirali delo z bolnimi otroci, so slišali v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu srca so v društvu s sloganom Moje srce, tvoje srce, mislili resno.

Vsem, ki ste prispevali k uresničitvi želje:

  • Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije
  • ilustratorki, ustvarjalki likovne podobe pravljične junakinje, gospe Marjanci Jemec Božič za pripravljenost, da se knjižne ilustracije lahko spremenijo v čarobne stenske poslikave,

iskrena hvala.

Podarili ste pravljico vsem otrokom, ki so in bodo zdravljeni v 2. nadstropju Pediatrične klinike, na Kliničnem oddelku za nefrologijo in gastroenterologijo.

 

Nana, mala opica, je junakinja posebne vrste. Je nagajiva in sladkosneda mala opica, ki …   no, kar sami si poglejte …