Od uravnotežene uporabe spleta do zasvojenosti

Piše: Darija Cvetko, univ. dipl. soc., strokovna sodelavka Društva za srce

Ni potrebno preveč napenjati možganov, da bi ugotovili, da skoraj vsi preveč sedimo in predolgo gledamo v ekrane. Zadnja leta strokovnjaki opozarjajo na prekomerno uporabo ekranov – natančneje spleta (spletnih vsebin) –, pri čemer lahko pri nekaterih pride do razvoja simptomov, ki so enaki tistim pri zasvojenosti od kemičnih substanc. Četudi se zasvojenost z določenimi spletnimi vsebinami ne razvije, pa tudi prekomerna in brezciljna uporaba ekranov nimata večje koristi.

 

Kdaj sploh govorimo o prekomerni uporabi ekranov?

Da bi lažje odgovorili na vprašanje, moramo razjasniti dva tipa uporabe digitalnih tehnologij. Sodobna digitalna tehnologija in splet sta nam olajšala delo in življenje. S pomočjo nove tehnologije poslušamo glasbo, preko mobilnih telefonov plačujemo položnice ali hitro poiščemo želeno informacijo, na spletu se vključimo v razpravo na temo, ki nas zanima, itd. S pomočjo računalnika delamo v službi in za šolo. Gre torej za virtualno, ki podpira realno ali pa ga do določene mere nadomešča, in s tem ni nič narobe. Zaželeno je, da to področje spoznavamo in nadgrajujemo z namenom učinkovite rabe tehnologij. Virtualno, ki podpira realno, ne ogroža in ne zasvoji. Intenzivno delo za računalnikom v naših možganih prej ko slej sproži proces utrujenosti ter naveličanosti in sami se odmaknemo od računalnika, ker potrebujemo odmor. Nekoliko drugačna zgodba pa je, če s pomočjo digitalnih tehnologij preživljamo prosti čas, se zabavamo in sproščamo. Sproščanje in zabava s pomočjo digitalnih tehnologij v naših možganih ne sprožita procesa, ki pripelje do utrujenosti in naveličanosti, ampak sprožita željo, da s početjem nadaljujemo.

Torej, ločimo tehnologijo in čas, porabljen za njene vsebine, s katerimi ustvarjamo, delamo in se učimo, ter tehnologijo in vsebine, ki nam omogočajo sprostitev in zabavo.

 

Ko govorimo o prekomerni uporabi ekranov, govorimo o uporabi tehnologije in vsebin, namenjenih za zabavo in preživljanje prostega časa. Prekomerna uporaba (ali zasvojenost) se tako lahko nanaša na računalniške in spletne igre, družbena omrežja, spletno nakupovanje, pornografske vsebine, spletne športne stave, igre na srečo idr. Lahko pa govorimo o splošni zasvojenosti s spletom, ki pomeni vsega po malem v nekem časovnem okviru: malce YouTuba, TV-serij, družbenih omrežij, spletnih iger … Vsega po malem, pa mine 5–6 ur za ekrani. Splošna zasvojenost s spletom je v porastu prav na račun pametnih telefonov.

 

Kaj je prekomerna uporaba in kaj zasvojenost s spletom?

Ločimo tri stopnje uporabe spleta: uravnoteženo uporabo, prekomerno uporabo in zasvojenost.

Težko je natančno definirati, kaj je uravnotežena uporaba spleta, saj ni časovno opredeljena; potrebno je namreč pogledati celoten dan uporabnika oz. njegov prosti čas. Če nekdo ves prosti čas porabi za zabavne spletne vsebine, potem to ni uravnotežena uporaba. Če ima nekdo ob nujni uporabi ekranov v službi in šoli ali pri učenju še hobije in interese, skozi katere se potrjuje, ter skrbi za medosebne odnose in neguje interakcije v živo, skozi katere razvija socialne veščine, se razvija in oblikuje, ni narobe, če del svojega prostega časa preživi na spletu. V tem primeru sprostitev na spletu ni problematična, saj ima uravnotežene »on-« in »offline« aktivnosti preko celega dne.

Prekomerna uporaba spleta pomeni, da na spletu oz. za ekrani porabimo veliko časa. Če uporabnike vprašamo, zakaj porabijo toliko časa na spletu, so njihovi motivi običajno dolgčas, pomanjkanje drugih aktivnosti, nestrukturiran ali premalo strukturiran prosti čas in seveda enostaven dostop do spletnih vsebin. Pri takšnih uporabnikih ni večjih težav; običajno se jim pomaga strukturirati prosti čas, poiskati hobi in postaviti cilje. V nekaj mesecih se pokažejo pozitivni učinki, pri katerih uporaba spleta preide iz prekomerne v uravnoteženo.

Zgodba pa je drugačna pri zasvojenosti, pri kateri je pri posamezniku potrebno iskati globlje razloge kakor zgolj dolgočasje. Psihologi, ki se ukvarjajo z zasvojenimi s spletom, ugotavljajo, da je zasvojenost posledica čustvenih stisk.

14-letni fant, ki je zasvojen s spletnimi igrami, ob pogovoru na primer pove, da je v družini prisoten alkoholizem in da je bil priča grobemu nasilju očeta nad mamo. V 4. razredu začne igrati računalniške spletne igre in se umikati v svojo sobo, da ne posluša številnih prepirov med mamo in očetom. V spletni igri je dober; skoznjo dobi potrditev, ki bi jo sicer moral dobiti iz družinskega odnosa. Ker preko igre dobiva potrditev, pri njej vztraja in se skozi igro razvija. Razvije pa tudi zasvojenost. Fant skozi igro rešuje čustveno stisko, ki izvira iz družinskih odnosov. In prav čustvene stiske so podlaga za vse oblike zasvojenosti. Pri takšnih uporabnikih je potrebna globlja psihoterapevtska pomoč, ki si je uporabnik mora tudi sam želeti.

Ključni znak zasvojenosti z digitalno tehnologijo in spletnimi vsebinami je močan čustveni odziv ob odvzemu možnosti njene uporabe. Ko starši napravo odvzamejo ali jo izklopijo, ko se naprava pokvari ali ko internet dela počasi, pri zasvojenih pride do silnih negativnih odzivov, čustev jeze in besa, v katerih zasvojeni lahko poškoduje napravo, grozi s samopoškodovanjem ali samomorom ali grozi s fizičnim napadom na starše in jih celo fizično napade (po pričanju organizacije Logout, ki se ukvarja z zasvojenimi s spletom, so tudi v Sloveniji takšni primeri). Takšen odziv kaže na to, kako zelo pomembna je ta vsebina za zasvojenega. Agresivna reakcija je običajno usmerjena navzven, lahko pa tudi navznoter, npr. v obliki pasivnosti. V vsakem primeru pa je moč čustvene reakcije velika.

 

 

Druga znaka zasvojenosti s spletnimi vsebinami sta izguba občutka notranje kontrole (tako nad časom, porabljenim na spletu, kot nad vsebino) ter sprememba prehranjevalnih navad, ko oseba opušča obroke in niti ne čuti lakote ali pa uživa le nezdravo, hitro pripravljeno hrano. Zaradi tega je tudi veliko primerov prekomerne teže (mladostniki, ki tehtajo 150 kg in več, ker se ne gibljejo in večino časa sedijo). Značilno je tudi nihanje razpoloženja, ki prehaja od občutka evforije in zadovoljstva, ko je zasvojeni »priklopljen« na spletne vsebine, do razdražljivosti in apatičnosti v realnem svetu. Ta se mu zdi pust, brez pomena, v njem nekaj manjka. Nadalje zasvojeni neha upoštevati dogovore, kot so na primer družinska pravila. Zanemarja šolske obveznosti, opušča hobije in aktivnosti, ki so mu do tedaj bili pomembni, ter se vedno manj druži s prijatelji in družino. Nekateri spremenijo tudi svoje spalne navade, ki jih prilagodijo uporabi spletnih vsebin.

 

Kako lahko preprečimo prekomerno uporabo spleta?

Če želimo preprečiti prekomerno uporabo spleta, se moramo starši čim več pogovarjati s svojimi otroki – tudi o vsebinah, ki jih spremljajo na spletu. Nič ni narobe, če otrok igra računalniške in spletne igre, imejmo pa vpogled v to, kakšne igre igra, s kom oz. kdo je na drugi strani spleta in koliko časa otrok preživi za ekranom. Če znotraj družine prihaja do nesoglasij zaradi uporabe ekranov, se o tem z otroki odprto pogovorimo ter skupaj postavimo pravila uporabe digitalne tehnologije. Eno od pravil je lahko to, da se dve uri pred spanjem tehnologije ne uporablja, zato jo pustimo izven prostorov, kjer spimo, ipd. Predvsem pa v družini spodbujajmo aktivno in kreativno preživljanje prostega časa. Vse to upoštevajmo tudi sami. Starši smo svojim otrokom zgled v vsakem primeru, naša izbira pa je, ali bomo slab ali dober zgled.

Vir: Strokovno srečanje »Kako nove digitalne tehnologije spreminjajo življenja in sanje naših otrok«, 14. decembra 2017, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije