Nikoli ne jamram

Piše: Zora Pevec iz Krškega

Najprej ZAKAJ se oglašam k besedi? Zato, ker je odgovorna urednica, profesorica Elizabeta Bobnar Najžer, izrazila željo, da naj bralci zelo brane revije Za srce napišemo kaj o sebi in o svojem vedenjskem vzorcu. Na primer, pišimo o dnevu, ko nismo nikogar grajali, se z nikomer prepirali,.. Naj povem, da se sama malokdaj jezim, nikoli NE jamram. Zato bom počaščena, če boste beroči posvetili svoj čas in pozornost moji zgodbi.

Moje ime je Zora Pevec (specialna pedagoginja v pokoju). Sem ločena. Moj vsakdan začnem z ritualom. Najprej naredim »pozdrav soncu«, nato izvajam asane joge, ki aktivirajo mišice celega telesa. Delam tudi intenzivne dihalne vaje. Po jogi se mi odpre in oživi vseh sedem čaker, izpolnjena sem s pozitivno energijo. Nato sledi hitra hoja. Na dan prehodim od 6 do 8 km. Pri tem izvajam vaje za ravnotežje, saj hodim vzravnano po robnikih pločnikov in tako lovim vesoljno energijo. To je še neraziskana energija, ki me zelo osrečuje. To je tudi stik z neznanim, ki ga ozavestim. Čutim, da imam pozitivno energijo, kot opažam, so ljudje radi v moji bližini in tudi obratno.

Poudarila bi, da mi duhovnost zelo veliko pomeni, odgovarjata mi tudi tišina in pogovarjanje z naravo, ker ji znam, v svoji meditaciji, pozorno prisluhniti. Pri tem me asociira rek francoskega pisatelja Victorja Huga, ki je rekel: »ŽALOSTNO JE POMISLITI, DA NARAVA GOVORI, LE DA JE ČLOVEŠKI ROD ŽAL, NE POSLUŠA!« Sama se popolnoma vživim v duhovni svet in se soočam s svojo notranjostjo. Nenehno si prizadevam za svojo osebnostno rast. Gojim vse pozitivne duhovne vrednote, ki so, žal, v današnjem času – v zatonu. Zalo rada tudi pišem ter članke objavljam v medijih, saj si s tem krepim sinapse med nevroni v možganih. Morda še to, pišem dnevnik svojih dobrih del. Z rdečo zvezdico si označim, če sem komu kaj dobrega naredila, če pa sem koga nehote prizadela, napišem črno piko. Takoj, ko je možno, se prizadetemu opravičim in seveda črno piko izbrišem.

Lahko zase rečem, da se spoštujem in se imam preprosto rada. Srečna sem tudi, ker sem popolnoma zdrava. Bila sem vsestransko dejavna na kulturnem in športnem področju, za kar sem prejela republiška priznanja. Moji hobiji so vse vrste plesov, petje, recitiranje, retorika, žurnalistika, enigmatika, vrtičkarstvo, zeliščarstvo, računalništvo, kulinarika, plavanje, planinstvo, tek, treking in joga.

Želim si, da bi bili ljudje sočutni, dobrosrčni ter bi pomagali ljudem v stiski. Tako bi bilo življenje lepo ter tudi ne bi bilo strahotnih vojn, ki divjajo sedaj po svetu, in ljudje bi bili srečni. Sem tudi prostovoljka v Društvu invalidov SONČEK Krško in v Društvu OZARA Sevnica. Dobitna kombinacija za srečno življenje pa je poleg naštetega še nekaj počitka, zmerna in raznolika hrana, bogata z vitamini in minerali, pitje zadostnih količin sveže vode, vsakodnevno gibanje in dobre misli, da je tudi duša zadovoljna.

Mojo zgodbo končujem z iskrenim slovenskim rekom, ki pravi: »Vse kar prihaja iz globin iskrenega srca, najde pot v srce!«

Tudi v vaše, spoštovani bralci!

 

Zvesta bralka revije ZA SRCE, Zora Pevec, Krško.