Konopljini pripravki ne zdravijo nobene srčno-žilne bolezni

Piše: Miran Brvar, doc.dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo – UKC Ljubljana

Uživanje konoplje in pripravkov iz konoplje, ki vsebujejo tetrahidrokanabinol (THC), povzroči »zadetost« ter poveča tveganje za angino pektoris in miokardni infarkt. Konopljini pripravki ne zdravijo nobene srčno-žilne bolezni. Bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi uporabo konoplje in pripravkov iz konoplje odsvetujemo.

Konoplja (Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki vsebuje številne snovi, imenovane kanabinoidi, npr. kanabinol, kanabidiol  in tetrahidrokanabinol (THC).

THC je edini kanabinoid, ki se veže na kanabinoidne receptorje v osrednjem živčevju in moti delovanje endokanabinoidnega sistema, ki je udeležen v številnih fizioloških procesih, kot so npr. spomin, apetit, spanje in bolečina. Glede na vsebnost psihoaktivnega THC konopljo delimo na dve podvrsti: dovoljeno industrijsko konopljo (Cannabis sativa ssp. sativa) z manj kot 0,2 % THC v suhi teži, ki nima psihoaktivnih učinkov in jo uporabljajo za pridobivanje vlaken, semen in olja, ter prepovedano indijsko konopljo (Cannabis sativa ssp. indica) z nekajkrat večjim deležem THC, ki povzroča psihoaktivne učinke in jo uporabljajo za »zadevanje«. »Medicinska« podvrsta konoplje ne obstaja.

Mešanico razrezanih in posušenih vrhov poganjkov, listov in cvetov indijske konoplje imenujemo marihuana. Indijska konoplja je pred leti vsebovala le okoli 1-3 % THC, v zadnjem času pa se vsebnost THC v posušenih vršičkih konoplje v Sloveniji postopno zvišuje in je dosegla že 20 %. V zadnjih letih postaja vse pogostejše tudi uživanje hašiševega olja, ki vsebuje od 30 do 50 % THC, lahko celo več. Hašiševo olje pridobivajo s stiskanjem in ekstrakcijo hašiša, ki je koncentriran olivno zelen ali rjavo črn smolnat izloček konoplje, pridobljen iz cvetočih vršnih poganjkov in listov, ki jih posušijo in stisnejo v kroglice.

Uživalci konoplje večinoma kadijo zvitke oz. cigarete, ki vsebujejo marihuano, in običajno tudi tobak (džojnt), lahko pa marihuano ali hašiševo olje zaužijejo skupaj s hrano (npr. kolački, puding, bonboni) ali pijačo (čaj, mleko). Drugi načini vnosa konoplje v telo, npr. rektalne in vaginalne svečke, so redkejši.

Kajenje konoplje in vdihovanje dima povzroči psihoaktivne učinke v 5 – 10 minutah po pričetku kajenja zvitka, največji psihoaktiven učinek pa je dosežen od 20 do 30 minut kasneje, ko THC preide iz krvi v možgane. Učinki THC trajajo od 1 do 6 ur po kajenju konoplje. Po zaužitju pripravkov iz konoplje skozi usta se psihoaktivni učinki lahko pojavijo šele od 1 do 3 ur po zaužitju in lahko trajajo tudi več dni, kar je odvisno predvsem od odmerka zaužite konoplje.

Bolezni zaradi uživanja konoplje

Bolezni srca

Pri okoli 5000 odraslih, ki so v mladosti občasno kadili konopljo, tekom 30-letnega opazovanja v odrasli dobi niso ugotovili pogostejših srčno-žilnih bolezni, katerih glavni vzrok je ateroskleroza žil, npr. koronarna srčna bolezen in možganska kap. Po drugi strani pa so ugotovili, da lahko konoplja pri bolnikih s kronično stabilno angino pektoris povzroči njeno poslabšanje in pojav ishemije srca oz. angino pektoris ob manjšem naporu, poleg tega lahko uživanje konopljinih pripravkov pri teh bolnikih povzroči tudi motnje srčnega ritma in miokardni infarkt. Ob uživanju konoplje namreč porasteta srčni utrip in krvni tlak ter s tem potreba srca po kisiku, kar lahko pri bolnikih z napredovalo aterosklerozo žil privede do pomanjkanja kisika v srčni mišici. V raziskavi, v kateri so spremljali več tisoč bolnikov, sprejetih zaradi miokardnega infarkta,  so ugotovili, da je uživanje konoplje povezano s petkrat zvišanim tveganjem za miokardni infarkt v prvi uri po uživanju konoplje. Poleg tega se je pokazalo, da je smrtnost uživalcev konoplje, sprejetih v bolnišnico zaradi akutnega miokardnega infarkta, nekajkrat večja kot pri bolnikih, ki ne uživajo konoplje. Pri dnevnih uživalcih konoplje se tveganje za miokardni infarkt poveča za nekaj odstotkov letno, najverjetnejši vzrok le-tega je vazospazem koronarnih žil. 

V strokovni literaturi je opisanih tudi vse več mladih bolnikov, brez predhodnih srčnožilnih bolezni, pri katerih je bilo uživanje pripravkov konoplje najverjetnejši vzrok nastanka akutnega koronarnega dogodka in motenj srčnega ritma.

Bolezni možganov

Kajenje konoplje je verjetno povezano tudi z možgansko kapjo, pri nekaterih bolnikih se je kap ob ponovnem kajenju konoplje celo ponovila.

Bolezni pljuč

Mladi odrasli, ki kadijo konopljo, imajo pogosta vnetja dihalnih poti in simptome bronhitisa, kot so jutranji kašelj in izpljunek ter piskanje v pljučih, ki po opustitvi kajenja konoplje sicer večinoma izzvenijo. Pri bolnikih z astmo kajenje konoplje povzroči pogostejša poslabšanja astme. Občasno kajenje konoplje verjetno ne povzroča kronične obstruktivne pljučne bolezni, medtem ko pogosto kajenje konoplje lahko vodi v obstruktivno pljučno bolezen. Sočasno kajenje konoplje in tobaka ima sinergistični učinek na razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Potrditev vpletenosti kajenja konoplje v razvoj KOPB otežuje predvsem težko pridobivanje zanesljivih podatkov o uživanju konoplje in tobaka v daljšem obdobju. Ob razlagi teh rezultatov moramo upoštevati, da pri kajenju konoplje pride v spodnja dihala večja količina dimnih delcev kot pri kajenju tobaka, hkrati pa oba dima vsebujeta podobne toksične in rakotvorne snovi, kot so acetaldehid, benzen, fenol, krezol, toluen itn. Glede na to ne presenečajo rezultati 40-letnega spremljanja 50.000 moških, kjer so pri tistih, ki so v 40-ih letih vsaj 50-krat kadili konopljo, ugotovili dvakrat več pljučnih rakov. 

Zastrupitve s pripravki konoplje starejših bolnikov s kroničnimi boleznimi

S popularizacijo samozdravljenja se je v zadnjih letih pričelo pojavljati vse več starejših zastrupljencev s konopljo, predvsem s konopljinim oz. hašiševim oljem. Število primerov zastrupitev s hašiševim oljem je leta 2011 pričelo strmo naraščati, predvsem med bolniki z rakavimi novotvorbami in drugimi kroničnimi boleznimi (npr. arterijsko hipertenzijo), ki so hašiševo olje zaužili misleč, da jim bo le-to pomagalo ali jih ozdravilo.

Povprečna starost zastrupljencev s hašiševim oljem je pri nas okoli 50 let. Najstarejši bolnik, ki smo ga zdravili, je bil star celo več kot 80 let. Poleg starosti je pomembna razlika glede na načina vnosa konoplje. Mlajši konopljo predvsem kadijo, medtem ko starejši bolniki pri samozdravljenju hašiševo olje zaužijejo, zato se znaki zastrupitve pri njih pojavijo z zakasnitvijo in trajajo dlje časa. Klinična slika po zaužitju hašiševega olja je lahko izrazitejša, kot je po kajenju marihuane, tudi zaradi visoke vsebnosti THC v pripravkih hašiševega olja.

Konoplja in konopljino oz. hašiševo olje povzročijo upočasnjenost, zaspanost, omotico, zmedenost, nemir, nerazumljivo govorico, strah, tesnobo, izkrivljeno zaznavanje prostora in lastnega telesa, oslabelost, slabost in bruhanje ter izgubo zavesti oziroma komo.

Konoplja običajno povzroči tudi hiter srčni utrip in občutek tiščanja v prsnem košu, lahko pa tudi znižan krvni tlak stoje (ortostatsko hipotenzijo) zaradi širjenja žil (periferne vazodilatacije), ki se pokaže z omotičnostjo in prehodno izgubo zavesti. Občasno uživalci kanabisa občutijo še nezaupljivost, strah in panične reakcije, lahko pa imajo tudi prehodne psihotične epizode.

Vožnja pod vplivom konoplje

Uporaba konoplje pri voznikih zmanjša pozornost, spodobnost sledenja objektom, reakcijski čas, hitrost, natančnost in usklajenost gibanja ter za približno dvakrat poveča tveganje za prometno nezgodo. Najpogostejša motnja pri vožnji je neustrezno vzdrževanje smeri in položaja vozila na voznem pasu (npr. vijuganje po cesti in vožnja po nasprotnem pasu). Uživalci konoplje oz. hašiševega olja za volanom tako ne škodujejo samo sebi, ampak ubijajo tudi nedolžne.

Zdravljenje srčno-žilnih bolezni s konopljo

V zadnjih letih posamezne raziskave na celičnih kulturah in živalih nakazujejo, da imajo lahko kanabinoidi tudi zaščitno vlogo pri napredovanju ateroskleroze, vendar dokazov o klinični uporabnosti kanabinoidov in konoplje pri srčno-žilnih boleznih ni, zato bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi njihovo uporabo odsvetujemo.

Uživanje pripravkov konoplje celo zmanjša prag za obremenitveno angino pektoris, poveča tveganje za motnje srčnega ritma, povzroča občutek razbijanja srca, hitro bitje srca, porast ali znižanje krvnega tlaka ter pomembno poveča tveganje za angino pektoris in miokardni infarkt.

Vpliv konoplje na zdravila za srce in žile

Konoplja vsebuje snovi, ki se vmešavajo v delovanje nekaterih presnovnih encimov. Posledica je upočasnjena presnova zdravil, npr. zaviralcev kalcijevih kanalčkov, zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta in nekaterih statinov, zato se koncentracija teh zdravil v krvi lahko poveča in učinek ojača, kar lahko privede do neželenih učinkov zdravil. Obenem pa zdravila, kot so klopidogrel in verapamil zavirajo encime, preko katerih se presnavljajo učinkovine konoplje, zato povečajo verjetnost neželenih učinkov konoplje. Tudi zato močno odsvetujemo uživanje pripravkov konoplje vsem, ki imajo bolno srce in jemljejo zdravila.

Če povzamemo, dosedanji znanstveni dokazi ne zadoščajo za priporočilo uporabe konoplje v medicinske namene. Zdi pa se, da obstaja precejšen razkorak med javnim dojemanjem učinkovitosti in varnosti konoplje ter mnenjem stroke oziroma znanstvenimi dokazi, ki predstavljajo osnovo za odločanje o vlogi konoplje kot zdravila. Z vidika varnosti so zaskrbljujoče predvsem kronične posledice uživanja konoplje, možnost napačne uporabe ali celo zlorabe. Razumno je le odsvetovanje uživanja konoplje, posebno pri ljudeh z že znanimi boleznimi srca in ožilja.