Kakšen je doseg objave na Facebooku?

Piše: Sašo Kronegger, mladinski delavec in socialni pedagog

Uporabniki družbenih omrežij prispevamo svoje vsebine, da bi jih drugi lahko videli ter se nanje odzvali. Vsak od nas prispeva kolikor želi ter kar želi. Naše objave pa imajo različen doseg, saj so zanimive različnim ljudem. V okviru preventivnega programa na področju prekomerne in neodgovorne uporabe zaslonov, smo si s skupino učencev osnove šole Vič Ljubljana zastavili vprašanje o dosegu naših objav, zato smo se odločili za preizkus.

 

Slika učencev OŠ Vič Ljubljana, ki je septembra zaokrožila svet.
Slika učencev OŠ Vič Ljubljana, ki je septembra zaokrožila svet.

 

Preizkus dosega

Na list papirja smo zapisali našo željo. List smo fotografirali v učilnici ter na fotografijo dodali še storž, ki se je nahajal v učilnici, da so učenci videli, da gre resnično za fotografijo iz njihovega razreda. Fotografijo smo opremili z naslednjim besedilom: »Spoznavamo doseg vsebin na družbenih omrežjih. Pomagajte 8.c razumeti kako daleč lahko pride fotografija. Prosimo za SHARE&LIKE. We are learning about the reach of images in social media. Please share and like the image to see how far can we come. We started on 14.9. and will finish on November 30th.« Fotografijo sem objavil na družbenem omrežju Facebook, kot Sašo Kronegger, 14. septembra popoldan.

Svojo objavo smo načrtno zastavili tako, da je ni delil kdo od učencev, saj smo jih želeli zaščititi pred javnim izpostavljanjem. Zato sem fotografijo objavil izvajalec delavnic. Zavestna je bila tudi odločitev, da bo besedilo na fotografiji le v slovenskem jeziku. Menimo, da bi z besedilom v angleškem jeziku verjetno doseg objave lahko še povečali. Odziv bi bil še večji in širši, če bi na fotografiji dovolili označevanje (»taganje«) oseb. Fotografije prav tako nismo opremili z logotipoma izvajalca programa in sofinancerja, ki pa sta na tokratni sliki dodana.

V besedilu na fotografiji je bilo zapisano kdaj zaključujemo s poskusom, saj smo želeli postaviti časovno omejitev, sicer bi fotografijo verjetno uporabniki družbenega omrežja še vedno delili in komentirali.

V prvem tednu (do 21. 9. 2018) se je na fotografijo odzvalo 2.060 uporabnikov družabnega omrežja, 105 oseb je komentiralo objavo (v večini so pripisali geografsko lokacijo), 6.967 oseb pa je fotografijo delilo. Po štirih tednih od objave (do 12. 10. 2018) je imela fotografija 2.400 odzivov, 134 oseb je komentiralo objavo, 8.006 oseb pa je fotografijo delilo. Po enajstih tednih od objave (do 28. 11. 2018) je imela fotografija preko 3.000 odzivov, preko 180 komentarjev, delilo pa jo je dobrih 11.000 oseb.

Ob zaključku poskusa smo naredili zemljevid na katerem je prikazano katere kraje so navajali komentarji na fotografijo. Komentarji navajajo kraje z vseh svetovnih kontinentov, razen Antarktike.

 

Kaj se je v tem času še zgodilo?

Poleg intenzivnega dogajanja s samo objavo, so se začeli tudi odzivi, ki niso bili povsem pričakovani!

V mesecu dni sem prejel 60 prošenj za prijateljstvo s strani oseb, ki jih ne poznam, so pa delile objavo in želele to izkoristiti za širitev svoje mreže prijateljev. Nekaj znancev, s katerimi nisem povezan na socialnem omrežju, mi je v srečanju na cesti omenilo, da so objavo delili in da se jim zdi poskus zanimiv. Več oseb je med komentarji pod objavo želelo izvedeti kaj več o rezultatih poskusa. Dve osebi sta komentirali, da v besedilu na fotografiji manjkajo ločila.

Televizijska postaja Planet TV se je odločila temo varnosti na spletu povezati s predstavitvijo naših delavnic na osnovni šoli. Z učenci vključenimi v program so posneli kratek intervju, mene pa povabili kot gosta v oddajo Dan (oddajo si lahko ogledate na tej povezavi).

 

Oddaja o uporabi družbenih omrežij. Planet TV (september 2018)
Oddaja o uporabi družbenih omrežij. Planet TV (september 2018)

Kaj lahko iz preizkusa zaključimo?

Objave na družabnih omrežjih imajo lahko velik doseg. Ko so enkrat »v sistemu«, zaživijo svoje življenje, nad katerim nimamo veliko vpliva. Objava, ki smo jo poslali v svet je svoje delitve dosegala zaradi želje ljudi po tem, da bi podprli skupino osnovnošolcev. V primeru, da objava ne bi bila dobronamerna, bi verjetno lahko dosegala podobne rezultate dosega, njen učinek pa bi bil lahko uničujoč za osebe prikazane v objavi. Hkrati se moramo zavedati, da objava ni postala element posmeha ali bila uporabljena za izdelavo memejev, ki bi njen doseg lahko še radikalno bolj povečali.

Geografsko gledano, se je fotografija v treh delitvah razširila iz Evrope na druge kontinente, kar pomeni, da je možnost za globalno širitev vsebin v družbenih omrežjih resnično velika. Informacije o dogajanju v katerikoli lokalni skupnosti lahko ob primerni podpori posameznikov v relativno kratkem času pridejo do velikega, globalnega omrežja oseb. Postavlja se vprašanje kako bi se na podoben poskus v bližnji prihodnosti odzvali slovenski uporabniki družbenih omrežij. Bi ponovno v podobnem številu podprli poskus mladih ali bi objava ostala prezrta in brez podpore?

Z objavo na družbenem omrežju, vsekakor objavo delimo s svetom, o tem ni dvoma. Bolj pomembno vprašanje je: kaj je za nas sprejemljivo, da delimo s preostankom sveta. O tem presodite sami. Starši pa naj se o tem pogovorijo s svojimi otroki.

 

Preventivni program za odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov je del projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

mz logo