Piše: Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec
Vsi si želimo brezplačnih ugodnosti: brezplačnih iger na telefonu, brezplačnih aplikacij za skeniranje dokumentov, sodelovanja v nagradni igri, v kateri so srečka že naši podatki, da ne omenjamo popustov, ki jih ponujajo kartice ugodnosti … Pa so brezplačna kosila res brezplačna?
V tem zapisu se bomo bolj posvetili podatkom, ki jih delimo z drugimi, ne da bi se tega resnično zavedali. Kot smo omenili že v enem od prejšnjih zapisov, imajo elektronske naprave, ki jih uporabljamo, pogosto veliko večji nabor tipal, kot vemo povprečni uporabniki. S tipali naprava zbira podatke o okolici in uporabniku, nato pa z različnimi programi te podatke spreminja v uporabne informacije. Do sem vse lepo in prav, saj lahko s pravo programsko opremo informacije izkoristimo sebi v prid.
A povprečni uporabniki se ne zavedamo, da skozi uporabo aplikacij podatke o sebi zaupamo tudi drugim. Programi, ki jih naložimo na telefon, za svoje delovanje potrebujejo dostop do sistemov in podatkov na naših napravah. Sistemi, do katerih bo program dostopal, so javno (in relativno jasno) opredeljeni v pogojih uporabe, ki pa jih večina ne prebere do konca in izrazi, da se strinja, čeprav ne ve povsem, s čim.
Poglejmo konkretno. Ljudje se različno dobro znajdemo v okolju, še posebej pa je to izrazito takrat, kadar se nekam odpravimo prvič. Iskanje lokacije sestanka, počitniške hišice ali prostora za piknik, na katerem poteka rojstnodnevna zabava, lahko hitro postane nočna mora voznika in vseh potnikov v vozilu. Zato si pogosto pomagamo s tehnologijo satelitske navigacije (na primer z Google Maps), ki nas vodi do želene točke. Sistem nas vodi po najprimernejši poti, hkrati pa nas opozarja, kje pred nami se pojavljajo zastoji in kje so primerne točke za postanek. Sistem pa našo pot tudi zabeleži. Google Maps ima funkcijo, ki se imenuje Timeline, na kateri lahko preverimo, kje smo kdaj bili in kako hitro smo potovali. Ključni vprašanji, ki se zastavljata, sta, ali želimo, da se tovrstne informacije o nas shranjujejo, ter kdo vse bi lahko nekega dne imel dostop do njih.
Več o nastavitvah funkcije Timeline na: https://support.google.com/maps/answer/6258979?co=GENIE.Platform%3DDesktop&hl=en
Kot smo prikazali, aplikacije, ki jih naložimo na telefon, za svoje delovanje potrebujejo dostop do sistemov in podatkov na naših napravah. Na spletnih servisih, ki omogočajo nakup (oziroma brezplačen prenos) aplikacij, so te zahteve zapisane, kar nam omogoča vnaprejšnji pregled in oceno smiselnosti uporabe »brezplačne« aplikacije. Je aplikacija res brezplačna, če proizvajalci z njo zbirajo podatke o mojih nakupovalnih navadah? Je res brezplačna, če nekomu dovolim dostop do fotografij, ki jih imam shranjene na telefonu? In še eno vprašanje za povprečne uporabnike elektronskih naprav: ali v resnici vemo, komu vse smo dovolili dostop do svojih naprav? Ali aplikacija, ki nam omogoča, da si posvetimo v temni shrambi, resnično potrebuje dostop do naše lokacije in seznama stikov na naših napravah?
Pri nameščanju programov na elektronske naprave se je potrebno vprašati, kaj dobimo in za kakšno ceno. Je brezplačna aplikacija, ki zbira podatke o nas, resnično cenejša od tiste, kjer si anonimnost kupimo z nekaj evri? Izkaže se, da brezplačnega kosila ni in da je nekaj, kar je na videz brezplačno, lahko skozi daljše obdobje celo dražje kot nekaj, kar smo si kupili.
Dostop aplikacij do podatkov in sistemov na naših telefonih
- Spodnja primera sta za ilustracijo in prikazujeta prepis dveh obrazcev, s katerima aplikaciji dovoljujemo dostop do podatkov na svojih napravah.
| Flashlight: Lighthouse, Inc.
Ta aplikacija ima dostop do:
Posodobitve aplikacije lahko samodejno dodajo dodatne zmogljivosti znotraj posamezne skupine.
|
Minecraft: Mojang
Ta aplikacija ima dostop do:
Posodobitve aplikacije lahko samodejno dodajo dodatne zmogljivosti znotraj posamezne skupine. |
Preventivni program za odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov je del projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
