Na pohod do Sv. Tilna nad Repnjami ter po razgled na Smledniški grad
Besedilo in slike: Valentina Vovk
Dnevi so še vedno sončni in radi jih preživimo v naravi. V okolici Ljubljane je veliko možnosti za krajše izlete. Tokrat vam bomo predstavili pohodniški izlet do podružnične cerkve Sv. Tilna nad Repnjami. Možnih poti do Sv. Tilna je več, mi smo se, tudi zaradi lepih razgledov, odločili za tisto, ki pelje iz smeri Smlednika. Pot, ki večinoma pelje skozi gozd, ni zahtevna, primerna je tudi za družine z majhnimi otroki.
Če se boste peljali iz smeri Ljubljana, izberite lokalno cesto Ljubljana Kranj. V Medvodah na klancu, na krožišču zavijete pri izvozu za smer Zbilje. Pot vas bo mimo Zbiljskega jezera, ki je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov, pripeljala do Smlednika. V glavnem križišču vas bo smerokaz usmeril proti Vodicam, vi pa boste že v prvem večjem ovinku, nasproti gasilskega doma, zavili desno, proti smledniškemu gradu. Sprva asfaltirana cesta, ki pelje v hrib proti gradu, se hitro spremeni v makadamsko, vas bo pripeljala do roba gozda. Tukaj lahko parkirate avto in se naprej raje odpravite peš.
Od parkirišča do Sv. Tilna boste ob ležernem koraku hodili dobro uro, če pa radi stopite malo hitreje, pa slabo uro. Prvi del poti je enak, kot če bi se odpravljali na Smledniški grad. Predlagamo da se držite makadamske ceste, ki vas bo po nekaj ovinkih pripeljala do križišča s smerokazom za grad in Sv. Tilna. Tudi tukaj boste opazili znak za parkiranje, tako da bi se načeloma, če vam hoja navkreber po makadamu ne ustreza, z avtomobilom pripeljali do sem.
Od tu naprej boste ves čas hodili po gozdni poti, ki je večino časa položna. Tja grede se ves čas tudi spušča, tako da bo na poti nazaj nekaj manjših vzponov. Na nekaterih mestih so smerokazi že nekoliko obledeli, vendar naj vas to ne zmede. Če ne boste videli smerokaza za Sv. Tilen, bodite pozorni tiste na katerih piše Repnje, slednji vas bodo prav tako pripeljali do želene destinacije. Omenjena pot je obenem tudi trim steza in po poti boste pogosto videvali tudi rdeče oznake namenjene trimčkarjem.
Ko pridete do oznake Brecljev klanec, se gozdna pot začne spuščati do kotanje, kjer je partizanski spomenik borca Franca Gortnarja-Črta. Od spomenika do cerkve se po gozdni poti še nekoliko spustite in kmalu boste skozi drevesne krošnje zagledali cerkveni zvonik.
Cerkev Sv. Tilna v Repnjah (419 nm)
Cerkev stoji na pobočju Repenjskega hriba, od koder boste imeli lep razgled na celotno dolino vodiške občine. Cerkev, ki je iz leta 1476, je zgrajena znotraj še vedno dobro ohranjenega tabornega obzidja. Kasneje je bila cerkev večkrat prenavljana, današnjo podobo pa je dobila leta 1731.
Vodiški učitelj Jurij Slapšak je na temelju ljudskega izročila napisal zgodbo o turških vdorih, ki se odvija konec 16. stoletja. V njej nastopa Boltarjev Tilen iz Utika, ki je s pomočjo smledniških fantov osvobodil repenjski tabor, v katerega obzidje so Turki že uspeli prodreti. Legenda govori, da je po repenjskem gozdu zbral pobeglo živino. Živalim je repe napočil z drevesno smolo in jih zažgal. Prestrašene živali so se s hriba spustile nad oblegajoče Turke in jih tako pregnale. Žal je v tem boju Tilen umrl, vendar je zaradi svojega poguma ter domiselne strategije postal in ostal junak vse Vodiške okolice.
Kot že rečeno, bo pot nazaj proti izhodiščni točki nekoliko strmejša, ker smo se po poti do cilja ves čas po malem spuščali. Ko boste prispeli do drugega omenjenega parkirišča oziroma križišča pod Smledniškim gradom, se lahko odločite za dve smeri. Lahko se odpravite po kolovozu navzdol do mesta, kjer ste parkirali svoj avtomobil in se odpeljete do Zbiljskega jezera. Tam si lahko ob lepem vremenu najamete čoln in še malo odveslate po jezeru. Za tiste, ki jih bo premagala lakota ali žeja, je ob jezeru dovolj pestra gostinska ponudba, ki bo zadovoljila različno razvajene brbončice.
Druga smer oziroma možnost pa je, da se peš vzpnete še nekoliko višje, saj vas že za prvim ovinkom presenetijo mogočne ruševine Smledniškega gradu. Tudi tukaj je možno kaj popiti in pojesti, pa ne samo med vikendom ampak tudi med tednom. Če vas mika bolj preprosta, domača hrana na žlico, bo to kar prava odločitev. Medtem, ko čakate na pogostitev, se bodo otroci, če ste v družbi z njimi, lahko kratkočasili z vzpenjanjem po plezalni steni pod gradom in se igrali na otroških igralih. Vam pa se bodo iz Smledniškega gradu ob jasnem vremenu odprli čudoviti pogledi na bližnjo ter daljno okolico in gore.
Stari grad nad Smlednikom
Po svoje imamo srečo, da grad ni doživel kasnejših dozidav, tako da sedaj predstavlja najčistejši razvoj zasnove in oblike srednje velikega srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji. Tudi zato njegove ruševine presegajo lokalni pomen. Tako, kot je zapisano na plošči, je bil tukaj najprej samostoječi stolp z obrambnim jarkom, ki je bil prvič omenjan v 12. Stoletju. Kasneje, v obdobju gotike, so okrog stolpa pozidali ploščad in nekaj stavb. Razširitev in utrditev s stolpiči pa je doživel po potresu, leta 1511. Grad so si lastile različne plemiške družine, med katerimi so najbolj poznani Andeški in Celjski grofje. Grad so dozidavali vse do leta 1610, sredi 17. stoletja pa so lastniki grad opustili in se preselili v udobnejši dvorec v dolini v vasi Valburga. Od takrat naprej je grad postopoma propadal. Pesnik Simon Jenko je o propadajočem gradu zapisal takole: »Zelen mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne glasove« Sicer pa je treba povedati, da so v zadnjem desetletju na nižjem južnem obzidju gradu potekala obnovitvena in restavratorska dela, tako da ta ne propada več, temveč počasi dobiva bolj jasne obrise.
Izlet, ki smo vam ga opisali, si ob daljših dnevih lahko omislite tudi v zgodnjem popoldanskem času. Torej, če je stres delovnega dneva prevelik in si želite umiriti misli ter preživeti nekaj prijetnih ur v naravi, se odpravite nekoliko prej iz službe. Spotoma poberite še otroke in preživite skupaj čudovit popoldan. Potem bo tudi večer bolj miren, spanec pa slajši.