Mesec atrijske fibrilacije – KO SRCE BIJE PO SVOJE
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, njen najnevarnejši zaplet pa je možganska kap. Atrijsko fibrilacijo mnogi imenujejo tudi “epidemija 21. stoletja”, saj njena pojavnost zelo hitro narašča. Atrijsko fibrilacijo doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo novinarsko konferenco o atrijski fibrilaciji, na kateri sta spregovorili dr. Nina Vene, dr. med. in prof. dr. Bojana Žvan, dr. med.
Ključno sporočilo konference: bodimo pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika.
Prezentacija prof. dr. Bojane Žvan, dr. med.
Atrijska fibrilacija (AF) je najpogostejša obstojna tahiaritmija pri odrasli populaciji. Prvič je bila opisana že leta 1909. Prevalenca in incidenca AF sta v stalnem naraščanju. Zaradi hitrega naraščanja števila bolnikov z AF, so jo poimenovali tudi epidemija 21. stoletja, saj skupaj s srčnim popuščanjem predstavlja največji zdravstveni problem na področju srčno-žilnih obolenj. Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma. Tekom življenja jo utrpi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let. Eden od najpomembnejših zapletov AF je možganska kap, ki je pri bolnikih z AF kar petkrat pogostejša kot pri bolnikih v sinusnem ritmu. Možganske kapi ob AF so obsežnejše, povzročajo hujšo nevrološko prizadetost in večjo umrljivost kot kapi pri bolnikih s sinusnim ritmom. Pri večini bolnikov je možganska kap embolična z izvorom strdkov v levem preddvoru, oziroma v njegovi avrikuli.
Trenutno je prevalenca AF med splošno odraslo populacijo okoli 1 % .Vendar je pojavnost AF odvisna od starosti in se močno veča s staranjem populacije. Tako je prevalenca AF pri zdravih ljudeh, mlajših od 55 let, le 0,1 %, pri ljudeh, starejših od 80 let, pa znaša že 9 % . V nedavni raziskavi, ki je opredeljevala epidemiološke podatke, povezane z razširjenostjo AF, so ocenili, da naj bi na svetu bilo leta 2010 okoli 33,5 milijona ljudi z AF in se zelo hitro širi. Ocenjujejo, da se bo do leta 2050 samo v ZDA število bolnikov z AF povečalo na preko 10 milijonov. Podobni trendi so tudi v Sloveniji, zato je potrebno stalno ozaveščati prebivalstvo o tej nevarni epidemiji tega stoletja in zapletih, ki jih povzroča.
Zakaj pojavnost atrijske fibrilacije narašča?
Zelo jasna je povezava AF s starostjo. Vzrok temu je tudi pojavljanje drugih dejavnikov tveganja za AF, kot so diabetes, arterijska hipertenzija in srčno popuščanje. Pojavnost AF ni povezana zgolj z naraščajočo starostjo. Ugotovili so, da se pojavlja pogosteje pri moških, ki naj bi bili v primerjavi z ženskami ogroženi 1,5-krat bolj. Pojavnost AF se tudi močno poveča v prisotnosti srčnega obolenja.
Ali lahko z ustreznim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje pojava AF?
Področja z največjo pojavnostjo AF so v svetu razporejena dokaj podobno kot področja z največjo pojavnostjo debelosti. Tako imajo azijske dežele, kjer je manj ljudi s prekomerno telesno težo, tudi manj AF. V zadnjih letih se pojavlja zmeraj več dokazov, da prekomerna telesna teža predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja za pojav AF. Zmanjšanje telesne teže s spreminjanjem življenjskega sloga pomembno zmanjša tveganje pojavljanja AF.
Zdravljenje
Peroralna antikoagulacijska zdravila uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje trombemboličnih zapletov. Dolga leta so bili na voljo izključno zaviralci vitamina K, v zadnjih letih pa so se jim pridružila nova peroralna antikoagulacijska zdravila. Vsa tri nova antikoagulacijska zdravila so indicirana za preprečevanje možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo. Antikoagulacijsko zdravljenje bolnikov z vstavljenimi umetnimi mehanskimi zaklopkami poteka izključno z zaviralci vitamina K.
Za uspešno zdravljenje je zelo pomembno, da čim prej odkrijemo neredno bitje srca. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije poudarja pomen preventivnih meritev srčnega ritma. Izmerijo vam ga lahko tudi v društvenih Posvetovalnicah Za srce, več informacij o meritvah v mesecu AF pa lahko najdete na spletni strani društva: www.zasrce.si.
Informacije:
Prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected], 041/774-133
Nina Vene, dr. med.: [email protected]
prof. dr. Bojana Žvan, dr. med.: [email protected]
Ljubljana, 19. 2. 2015