Statut Društva Za zdravje srca in ožilja Slovenije

Na podlagi določil Zakona o društvih (Uradni list RS št.: 61/2006) je skupščina Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije dne 26. 3. 2015 sprejela

STATUT DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE

Ime, sedež in pečat

1. člen

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno združenje fizičnih oseb, ki so se povezale z namenom izmenjave izkušenj in strokovnih informacij s področja zdravstva, ekologije, prehrane, zdravega načina življenja, ki so pomembne za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja.

Z odločbo št. 403-3/96 Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije, je društvu podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva.

Društvo ima status humanitarne organizacije.

2. člen

Ime društva je: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: društvo)

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Ljubljani.

3. člen

Društvo ima svoj znak in pečat. Pečat je pravokotne oblike, velikosti 26mm x 14mm z napisom na zunanji strani zgornjega oboda Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, na spodnjem obodu pečata pa sedež in naslov društva. V sredini pečata je z velikimi črkami izpisano – ZA SRCE – med obema besedama pa je zaščitni znak društva.

Znak društva je stilizirano srce v več barvah. Oris srca se začne z rdečo barvo, ki preide v oranžno, ta v rumeno, nadaljuje se v modro, sledi bela in zaključi z zeleno barvo, kar simbolično predstavlja kombinacijo srca z lipovim listom.

Društvo predstavlja in zastopa predsednik/ca društva, (v nadaljnjem besedilu se za oba spola enakovredno uporablja moška oblika) v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa eden od podpredsednikov, ki ga predsednik določi. Za posamezne primere lahko predsednik pooblasti tudi druge člane upravnega odbora.

4. člen

Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

Deluje po regijah preko podružnic, ki sovpadajo z zdravstvenimi domovi in bolnišnicami na teh območjih.

Društvo se lahko včlani tudi v druga društva in zveze društev, katerih delovanje bi pripomoglo k uspešnemu delovanju društva. Društvo sodeluje z regionalnimi društvi za zdravje srca in ožilja, sodeluje pa tudi s tujimi in mednarodnimi združenji s podobnimi cilji in nalogami.

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Člane društva obvešča:

  • preko svojega glasila,
  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov javne, na svoje seje in druge organizirane dogodke vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov in organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. Članom in širši javnosti je na voljo tudi spletna stran društva z informacijami.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

6. člen

Namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:

  • pripravlja programe s področja preventive, zdravstvene vzgoje in promocije zdravja,
  • epidemioloških in preventivnih akcij,
  • izdajo brošur, zloženk, letakov, knjig, plakatov, skrbi za prispevke v dnevnem in revialnem tisku in skrbi za redne objave v radiu in na televiziji,
  • pomaga pri vzgoji in izobraževanju laikov za boj proti bolezni srca in ožilja, organizira tečaje, poučuje bolnike,
  • pomaga pri izpopolnjevanju in izobraževanju zdravstvenih delavcev vseh profilov na področju epidemiologije in preventive kardiovaskularnih bolezni, organizira za njih tečaje, pomaga pri podiplomskem izobraževanju; podpira njihovo udeležbo na domačih in tujih tečajih, seminarjih in simpozijih;
  • pomaga pri nabavi aparature ali opreme, potrebne za boljšo diagnostiko in terapijo KVB,
  • pomaga pri usposabljanju in izpopolnjevanju strokovnjakov za boljšo diagnostiko, terapijo (vključno operativno) in rehabilitacijo kardiovaskularnih bolnikov vključno s pomočjo in nasveti pri zdravljenju bolnikov,
  • izvaja raziskovalno dejavnost,
  • razpisuje nagrade za raziskovalna dela in za zdravstveno prosvetiteljske prispevke,
  • izdaja lastno glasilo, revijo »Za srce« in druge publikacije,
  • podeljuje znak »Priporoča društvo za zdravje srca in ožilja«, »Varuje zdravje« in druge proizvodom in storitvam, ki izpolnjujejo pogoje iz posebnega pravilnika.

Društvo sodeluje pri sestavi pravnih in drugih aktov s področja zdravstva, ekologije, prehrane in podobno, ki so pomembni za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja. Svetuje podjetjem in zasebnikom, ki proizvajajo, pridelujejo in prodajajo živila in dodatke k prehrani, da bi bila ta za srce in ožilje čim bolj zdrava.

Društvo lahko v okviru zgoraj navedenih nalog opravlja tudi pridobitne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z namenom ustanovitve društva v obsegu, potrebnem za doseganje ciljev društva. Te dejavnosti so: organiziranje rekreacije, rekreativne prireditve, organiziranje izobraževanja – tečajev za strokovno in laično javnost, založništvo, prodaja brošur, strokovnih in zdravstveno vzgojnih knjig in drugih publikacij.

Pridobitna dejavnost društva je razvrščena v dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij z oznako Q 88.991.

7. člen

Društvo ima zaradi lažjega in boljšega dela podružnice.

Podružnica je metoda dela društva, ki je organizirana po teritorialnemu principu.

Podružnico ustanovi upravni odbor društva na predlog članov društva, ki želijo ustanoviti podružnico. Podružnica povezuje člane društva s stalnim prebivališčem oz. stalnim delovnim mestom na območju, na katerem je ustanovljena. Na prošnjo se v podružnico izjemoma povezujejo tudi člani društva, ki ne izpolnjujejo omenjenih pogojev.

Podružnica nima pravne osebnosti in mora delati v skladu s statutom društva. V pravnem prometu ne more nastopati samostojno.

Člani se sestanejo najmanj enkrat letno, obvezno pa pred sklicem redne skupščine društva.

Predstavniki podružnice so zavezani, da sklepe in stališča svojih članov zastopajo na skupščini društva. Dolžni so tudi poročati članom o sprejetih sklepih in zavzetih stališčih na skupščini.

Podružnica opravlja svoje finančno poslovanje preko transakcijskega računa pri banki in kot gotovinsko poslovanje v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi in akti društva.

Poročilo o finančnem poslovanju podružnic je vključeno v zaključni račun društva. Za zakonito poslovanje podružnice je odgovoren predsednik podružnice.

Organizacijo in delovanje podružnic natančneje ureja poslovnik.

8. člen

ČLANSTVO

Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki izpolni pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, se zaveže da bo delovala v skladu s statutom društva in plačevala članarino. Pristopno izjavo pošlje tajništvu društva. Pristopno izjavo o včlanitvi izpolni fizična oseba lahko tudi v podružnici. Podružnica je dolžna pristopno izjavo posredovati tajništvu društva. Za vodenje evidence članov društva je odgovoren izvršni odbor društva. Članstvo v društvu je prostovoljno.

Ob včlanitvi v društvo podpiše član izjavo, s katero dovoljuje organom in funkcionarjem društva uporabljati in obdelovati njegove osebne podatke navedene v pristopni izjavi za potrebe delovanja društva. Organi in funkcionarji društva v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov zagotavljajo zakonito in pošteno obdelavo in uporabo osebnih podatkov.

Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.

Društvo ima redne člane.

9. člen

Pravice članov so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da posredno preko predstavnika sodelujejo pri delu in odločajo v organih društva,
  • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
  • da sodelujejo pri izdelavi razvojnih usmeritev in programa društva ter so seznanjeni s poslovanjem društva,
  • vlagati pritožbe na organe društva

Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
  • da redno plačujejo članarino,
  • da varujejo ugled društva

10. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom,
  • s črtanjem s seznama,
  • z izključitvijo,
  • s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če tajništvu društva pošlje pisno izjavo o izstopu. Pisno izjavo o izstopu lahko poda tudi v podružnici, le-ta pošlje izstopno izjavo tajništvu društva.

Člana se črta iz članstva, če ta kljub opominu ne plača članarine za obdobje dveh let.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče.

Za uspešno in prizadevno delo ter zasluge pri širjenju, organiziranju in razvijanju društva, podeljuje društvo priznanja. Priznanje lahko prejme tudi oseba, ki ni član društva.

Kriterije, vrste priznanj, in postopek podeljevanja priznanj določa Pravilnik o priznanjih Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Društvo ima lahko tudi sponzorje, donatorje in podporne člane. Sponzorji, donatorji in podporni člani so lahko pravne ali fizične osebe, ki materialno ali kako drugače pomagajo društvu. Lahko sodelujejo na sejah organov društva, nimajo pa pravice odločanja.

11. člen

 ORGANI DRUŠTVA

  • skupščina
  • upravni odbor
  • nadzorni odbor
  • častno razsodišče
  • svet društva

12. člen

Skupščina je najvišji organ društva. Sestavljajo jo predsedniki podružnic po položaju in na občnem zboru izvoljeni predstavniki podružnic. Mandat izvoljenih predstavnikov podružnic traja 1 leto oziroma do izvolitve predstavnikov podružnic za novo redno skupščino. Vsaka podružnica izvoli na vsakih začetnih 100 članov (članic) enega predstavnika/co.

Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino skliče predsednik društva po sklepu upravnega odbora vsako leto. Izredno skupščino pa skliče predsednik društva po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov društva. Predsednik je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni po prejemu zahteve za sklic. Če predsednik izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.

Predsednik lahko skliče tudi korespondenčno sejo skupščine, če ni zagotovljena sklepčnost redne seje ali če bi bil sklic redne seje neracionalen oziroma se obravnava le posamezna tema iz pristojnosti skupščine.

Predsednik s sklicem seje določi rok za glasovanje, ki ne more biti krajši kot 8 (osem) delovnih dni.

O korespondenčni seji se sestavi zapisnik (sklep je veljaven, če je za sklep glasovalo več kot polovica članic/članov.

Zapisnik korespondenčne seje potrdi skupščina na prvi redni seji.

13. člen

O sklicu redne skupščine s predloženim dnevnim redom morajo biti izvoljeni predstavniki podružnic obveščeni najmanj 8 dni pred sklicem. V tem času so v tajništvu društva na vpogled materiali, ki se bodo obravnavali na redni skupščini. Gradivo se pošlje tudi podružnicam.

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica predstavnikov. Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je prisotnih najmanj 10 predstavnikov. Skupščino začne predsednik društva in jo vodi do izvolitve predsednika in dveh članov delovnega predsedstva, verifikacijske komisije zapisnikarja in dveh overiteljev, po potrebi pa tudi drugih delovnih teles.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se predstavniki na samem zasedanju odločijo za

tajni način glasovanja. Volitve organov so načeloma tajne, skupščina pa lahko sklene da so javne. Sklepi skupščine so veljavni, če je za njih glasovala več kot polovica prisotnih predstavnikov.

14. člen

Naloge skupščine:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje statut,
  • sprejema razvojne usmeritve društva,
  • sprejema letno poročilo,
  • obravnava poročila o delu organov društva,
  • obravnava program dela,
  • potrjuje člane upravnega odbora ter voli in razrešuje člane nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • voli in razrešuje predsednika in do tri podpredsednike društva,
  • imenuje in razrešuje člane sveta,
  • odloča o statusnih spremembah društva (pripojitev ali spojitev),
  • odloča o prodaji in nakupu nepremičnin,
  • odloča o višini članarine,
  • odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • sklepa o prenehanju društva.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.

 15. člen

UPRAVNI ODBOR

Upravni odbor je izvršilni organ društva. Je najvišji organ med dvema skupščinama in vodi delo društva po programu in sklepih sprejetih na skupščini. Opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Upravni odbor sestavljajo predsednik in podpredsedniki društva, predsedniki podružnic in direktor, ki ga imenujejo člani upravnega odbora izmed članov društva.

Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno.

16. člen

Naloge upravnega odbora so:

  • sklepa o sklicu skupščine,
  • skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvajanje programskih usmeritev,
  • sprejema delovne in poslovne načrte in jih tudi uresničuje,
  • obravnava in predlaga skupščini sprejem letnega poročila,
  • ustanavlja in imenuje stalna in začasna delovna telesa za izvajanje dejavnosti društva,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje akte društva (razen statuta),
  • odloča o vključevanju v sorodne organizacije,
  • sprejema spremembe naslova sedeža društva,
  • imenuje in razrešuje direktorja društva,
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
  • upravlja s premoženjem društva,
  • odloča o podelitvi priznanj,
  • ustanavlja podružnice,
  • imenuje in razrešuje člane izvršnega odbora,
  • predlaga člane sveta,
  • odloča o zaposlovanju delavcev,
  • določa naslov društva,
  • odloča o zadolževanju društva,
  • odloča o nabavi in odtujitvi osnovnih sredstev v vrednosti nad 10.000 €,
  • odloča o posamičnih izdatkih višjih od 10.000 €.

17. člen

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik društva.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta. Izredno sejo upravnega odbora je predsednik dolžan sklicati, če to zahteva 1/3 članov upravnega odbora.

Izjemoma lahko predsednik  skliče  tudi korespondenčno sejo Upravnega odbora. Predsednik s sklicem seje določi rok za glasovanje, ki ne more biti krajši kot 3 (tri) delovne dni.

O korespondenčni seji se sestavi zapisnik (sklep je veljaven, če je za sklep glasovalo več kot polovica članic oziroma članov). Zapisnik korespondenčne seje potrdi Upravni odbor na prvi redni seji.

Če predsednik v nujnih primerih sam ukrepa v zadevah iz pristojnosti upravnega odbora, mora njegove odločitve naknadno potrditi upravni odbor.

18. člen

IZVRŠNI ODBOR

V času med sejama upravnega odbora vodi delo društva izvršni odbor, ki ga imenuje upravni odbor za dobo 4 let. Sestavljajo ga predsednik in podpredsedniki društva ter direktor društva. Je operativno izvršilni organ in skrbi za nemoteno dela društva in načrtuje operativna dela društva. Dela na sejah na katere po potrebi vabi tudi člane drugih organov društva, predsednike podružnic in druge. Izjemoma lahko odloča o zadevah iz pristojnosti upravnega odbora, ki ne trpijo odlašanja, vendar mu mora o tem naknadno poročati. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru

19. člen

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Pred skupščino je dolžan pregledati poslovne knjige in letno poročilo. O ugotovitvah poda oceno ali so poslovne knjige vodene ažurno in pravilno, knjigovodske listine pa urejene in pravilno hranjene. Oceni tudi ali je letno poročilo pravilno sestavljeno in ali resnično prikazuje premoženje ter poslovanje društva. Skupščina lahko vsebinsko odloča o sprejemu letnega poročila le, če se predhodno seznani s poročilom, ki ga poda nadzorni odbor. Letno poročilo je veljavno sprejeto, če je bil tak nadzor dejansko opravljen, člani skupščine pa z njim seznanjeni.

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov in treh namestnikov, ki jih izvoli skupščina. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.

Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta. Za svoje delo je odgovoren skupščini društva.

20. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE

Člane častnega razsodišča voli skupščina za dobo 4 let. Sestavljajo jo trije člani in trije namestniki. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Častno razsodišče je sklepčno, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih. Za svoje delo je odgovorno skupščini.

Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka disciplinske ukrepe na podlagi disciplinskega pravilnika.

21. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so naslednje:

  • kršitve določb statuta,
  • nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
  • neizvrševanje sklepov organov društva,
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino kot drugostopenjski organ.

Disciplinska komisija obravnava kršitve zaposlenih v društvu in izreka ustrezne ukrepe po postopku in pravnih aktih s področja delovne zakonodaje. Komisijo imenuje upravni odbor za vsak primer posebej.

22. člen

SVET DRUŠTVA

Svet društva je strokovno posvetovalni organ društva, ki ga sestavlja 9 članov, izbranih iz vrst uglednih javnih in zdravstvenih delavcev. Svet spremlja izvajanje strokovnega dela društva in ga tudi usmerja. Dela na sejah. Člane imenuje skupščina na predlog upravnega odbora za dobo 4 let. Za svoje delo so odgovorni skupščini.

23. člen

Predsednik društva

Predsednika izvoli skupščina za dobo 4 let. Zastopa in predstavlja društvo. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

Naloge predsednika:

  • sklicuje skupščino,
  • podpisuje akte, sklepe in druge listine,
  • je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta,
  • je odgovoren za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva,
  • opravlja druge naloge, ki izhajajo iz programa društva in tega statuta.

Predsednik kot zastopnik društva odgovarja za zakonito poslovanje društva. Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem poleg predsednika tudi druge odgovorne osebe v društvu (6. člen Zakona o društvih).

V primeru daljše odsotnosti ali odstopa predsednika imenuje upravni odbor vršilca dolžnosti predsednika največ do prve seje skupščine društva.

24. člen

Podpredsedniki društva

Na skupščini izvoljeni podpredsedniki društva, pomagajo predsedniku pri vodenju društva vsak s svojega področja, za katera so odgovorni. Podpredsednike se praviloma izvoli za:

  • vsebinsko strokovno področje dela društva,
  • finančne in materialne zadeve,
  • za področje marketinga.

Podpredsednik za vsebinsko strokovno področje pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga na podlagi pooblastila nadomešča v njegovi odsotnosti. Opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in upravni odbor.

Podpredsednik za finančne in materialne zadeve spremlja finančno poslovanje društva, sodeluje pri pripravi letnega finančnega načrta in pri izdelavi zaključnega letnega finančnega poročila in v zvezi s tem predlaga ukrepe predsedniku in nadzornemu odboru. Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti na podlagi pooblastila.

Podpredsednik za marketing skrbi za promocijo društva, za pridobivanje sponzorjev, donatorjev in podpornih članov ter za druge dejavnosti s področja marketinga. Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti na podlagi pooblastila.

Za svoje delo so podpredsedniki odgovorni upravnemu odboru in skupščini.

25. člen

Direktor

Za organizacijo strokovnega, tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi direktor društva, ki ga za dobo 4 let imenuje upravni odbor. Direktor društva je za svoje delo odgovoren predsedniku in upravnemu odboru.

Za tehnično administrativno delo ima društvo lahko zaposlene strokovne sodelavce.

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

26. člen

Viri dohodkov:

  • članarina
  • darila volila
  • dohodek od dejavnosti društva in naslova materialnih pravic
  • prispevki sponzorjev, donatorjev in podpornih članov
  • javna sredstva
  • drugi viri

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje osnovne dejavnosti določene v statutu.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

27. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina.

28. člen

Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik, pooblaščeni podpredsedniki in direktor društva.

Finančno materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju društva, v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo ima svoje račune pri bankah.

Odredbodajalci za izvrševanje finančnega načrta so predsednik društva, podpredsednik za finančne in materialne zadeve ter direktor.

Finančno in materialno poslovanje društva je javno.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

29. člen

PRENEHANJE DRUŠTVA

Društvo lahko preneha:

  • po sklepu skupščine, če za sklep glasujeta 2/3 prisotnih predstavnikov,
  • s spojitvijo z drugimi društvi,
  • s pripojitvijo k drugemu društvu,
  • s stečajem,
  • na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
  • po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva preide njegovo premoženje Združenju kardiologov Slovenije.

Ta statut je sprejela skupščina dne 26. 3. 2015. S tem dnem preneha veljati statut sprejet na skupščini 20. 3. 2012.

 

Predsednik Društva za srce

Prim. Matija Cevc, dr. med.