Ali je raven LDL-holesterola lahko prenizka?

Piše: Aleš Blinc

Ob omembi holesterola pomislimo na aterosklerozo, zožene arterije in srčni infarkt. V resnici pa holesterol ni le škodljiv, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. V 70-kilogramskem človeku je razporejenega približno 35 g holesterola, velika večina v celičnih membranah.

Holesterol je najbolj koncentriran v žolču, s katerim se izloča iz telesa. V kristalni obliki so holesterol prvič izolirali leta 1769 iz žolčnih kamnov, od koder izhaja tudi njegovo ime: chole v grščini pomeni žolč, stereos pa strjen, trden.

Zakaj je holesterol nujno potreben

Če človeške in živalske celice v membranah ne bi imele holesterola, membrane ne bi bile prožne in organizmi se ne bi mogli prosto gibati. Celice, obdane s krhko membrano brez holesterola, za svoj obstoj potrebujejo čvrsto celično steno, kot jo imajo rastline. Celična stena onemogoča krčenje in raztezanje, kot so ga sposobne mišične celice. Holesterol ima pomembno vlogo tudi kot surovina v biosintezi steroidnih hormonov, med katere sodijo spolni hormoni (testosteron, estrogen, progesteron) in hormoni skorje nadledvične žleze (kortizol, aldosteron) ter v biosintezi vitamina D in žolčnih kislin.

Jetra proizvajajo holesterol in ga po krvi razpošiljajo drugim tkivom

S hrano vsak dan zaužijemo približno 300 miligramov holesterola, telo pa ga dnevno proizvede še približno 1 gram. Vse celice v telesu znajo proizvajati holesterol iz preprostih gradnikov, ki vsebujejo dva ogljikova atoma (acetil koencim-A). Pri sintezi holesterola so najbolj dejavna jetra, ki ga vsak dan proizvedejo približno od 200 do 250 miligramov in ga po krvi razpošiljajo drugim celicam v telesu v obliki »transportnih paketkov«, ki jih imenujemo lipoproteini. Holesterol namreč ni topen v vodi, zato tudi ne v krvi, tako da za topnost transportnih paketov poskrbijo beljakovine v ovojnici lipoproteinskih delcev.

Jetra v kri izločajo lipoproteine z zelo majhno gostosto (angl. very low dersnisty lipoprotein, VLDL), iz katerih v krvi postopoma nastajajo lipoproteini z majhno gostoto (angl. low density lipoprotein, LDL). Osnovna naloga delcev LDL je, da dostavljajo holesterol tkivom.

Ateroskleroza je »kolateralna škoda« transporta holesterola po krvi

Kadar delci LDL »zaidejo« v žilno steno, močno pospešujejo razvoj aterosklerotične žilne bolezni. Pri aterosklerozi gre za počasen vnetni proces, pri katerem delno oksidirani delci LDL spodbujajo kopičenje vnetnih celic (makrofagov ) v žilni steni in oblikovanje aterosklerotičnih leh. Napredovale aterosklerotične lehe svetlino arterije zožijo ali celo popolnoma zaprejo. Ker so delci LDL ključno udeleženi v razvoju ateroskleroze, je priporočljivo njihovo raven v krvi pri ogroženih osebah zmanjšati na manj kot 2,5 mmol/l oziroma na manj kot 1,8 mmol/l pri osebah, ki imajo že razvito aterosklerotično bolezen.

Ali lahko v boju proti aterosklerozi pretirano znižamo raven LDL-holesterola?

V zadnjih desetletjih so bili statini najuspešnejša zdravila za zniževanje ravni LDL-holesterola. Široka uporaba statinov je pomembno prispevala k zmanjšanju umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, ki smo mu priča v razvitih državah. Številne raziskave dokazujejo, da je srčno-žilnih zapletov tem manj, čim nižja je raven LDL-holesterola. Vsako zmanjšanje ravni LDL-holesterola za 1 mmol/l v povprečju zmanjša srčno-žilno ogroženost za 22 %.

Kadar je raven LDL-holesterola zelo majhna, se lahko aterosklerotične lehe celo nekoliko zmanjšajo.

Ljudje naj bi jemali statine, pa se pogosto bojijo, da jim bodo zdravila pretirano znižala raven holesterola. Ali je raven LDL-holesterola lahko tako nizka, da to škoduje našemu zdravju?

Poznamo bolezni, pri katerih se raven LDL-holesterola pomembno zmanjša. Gre za številne rakave bolezni, pa tudi za depresivno-anksiozno motnjo in pretirano delovanje žleze ščitnice.

Naštete bolezni nam seveda škodujejo, vendar ne zaradi zmanjševanja ravni LDL-holesterola, ki je zgolj spremljajoč pojav.

Zdrave osebe odlično prenesejo zelo nizko raven LDL-holesterola. Pri pripadnikih plemen južnoameriških Indijancev, ki živijo v lovsko-nabiralski skupnosti, jedo pretežno rastlinsko hrano in se veliko gibljejo, raven LDL-holesterola redko preseže 1,5 mmol/l, kar je pol manj kot pri prebivalcih razvitega sveta.

Kako vpliva nizka raven LDL holesterola na razvoj in delovanje možganov?

Ker je holesterol ključna sestavina celičnih membran, in ker je mielinska ovojnica živčnih vlaken sestavljena iz spiralasto navitih celičnih membran, se mnogi sprašujejo, ali se človeški možgani lahko normalno razvijejo in normalno delujejo, kadar je raven LDL-holesterola zelo nizka.

Človeški plod ima v času, ko se možgani najbolj intenzivno razvijajo, v krvi le približno 1 mmol/l LDL-holesterola, kar je trikrat manj od povprečja odraslih oseb v Evropi in Ameriki. Očitno za razvoj možganov ni potrebno imeti v krvi veliko LDL-holesterola. V medicinski literaturi najdemo opise treh oseb, ki zaradi svojih genskih lastnosti celo življenje živijo z izredno nizko ravnijo LDL-holesterola, ki dosega zgolj 0,3-0,4 mmol/l. Gre za osebe, ki imajo nefunkcionalna oba gena za beljakovino PCSK9. Ta beljakovina se veže na jetrni receptor za delce LDL in povzroči njegovo razgradnjo.

Če ni beljakovine PCSK9, se jetrni receptorji za LDL le počasi razgrajujejo, njihova gostota na jetrnih celicah je povečana in odstranjevanje LDL delcev iz krvi poteka zelo učinkovito, tako da ostaja raven LDL-holesterola nizka. Leta 2006 so opisali odsotnost beljakovine PCSK 9 pri Američanki, ki je uspešno doštudirala na fakulteti, ima otroke in poučuje aerobiko. Druga oseba s homozigotno okvaro genov za PCSK9 je Afričanka, ki je prav tako zdrava, normalno razvita, poročena in ima otroke. Tretji je Evropejec, ki so mu pri 50-ih letih odkrili sladkorno bolezen, a je zdravnike osupnil s svojimi skoraj nezaznavnimi vrednostmi LDL-holesterola. Mož je debel, a razen sladkorne bolezni nima resnejših zdravstvenih težav. Tudi on je duševno normalno razvit in ima odraslo hčer. Naj omenimo, da ima približno 1 % prebivalstva okvaro enega od dveh genov za PCSK9. Ti ljudje imajo nižjo raven LDL-holesterola od povprečja in redkeje obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi.

Kako si lahko razložimo, da človeško telo dobro deluje in se lahko razvija tudi takrat, ko je raven LDL-holesterola zelo nizka? Raven holesterola v celici je regulirana količina. Ključno vlogo v zaznavanju ravni holesterola v celici in uravnavanju njegove biosinteze igra beljakovina SREBP. Čim manj holesterola celica dobi od zunaj v obliki LDL, tem več ga proizvede sama, tako da holesterola celičnim membranam zlepa ne zmanjka.

Holesterol Holesterol1

 

 

 

 

 

Kemijska formula holesterola

Lipoproteinski delec z majhno gostoto (LDL)

Ob uporabi zaviralcev PCSK9 se bomo srečevali z zelo nizkimi vrednostmi LDL-holesterola

V zadnjih letih so razvili novo skupino zdravil za zmanjševanje ravni LDL-holesterola, ki jih imenujemo zaviralci PCSK9. Gre za protitelesa proti beljakovini PCSK9, ki jih je treba vbrizgavati v podkožje vsaka dva tedna. Z uporabo zaviralcev PCSK9 je mogoče znižati raven LDL-holesterola na podobno raven, kot jo imajo osebe z okvaro enega od dveh genov za PCSK9, v povprečju za 60 % pod izhodiščno vrednost. V kliničnih raziskavah doslej niso zabeležili nikakršne odvisnosti neželenih učinkov zaviralcev PCSK9 od stopnje znižanja ravni LDL-holesterola. Zdi se torej, da je strah pred prenizko ravnijo LDL-holesterola odveč. Dodatne podatke bomo dobili, ko bodo objavljene velike klinične raziskave učinkov treh zaviralcev PCSK9, ki jih pričakujemo v letu 2017.